Kontakt

 

Tako je dejal sekač Janko. V prihodnjih dneh bomo v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije v Bohinjski Bistrici usposabljali bodoče gozdarske sekače, ki po usposabljanju opravijo še preverjanje in potrjevanje za pridobitev NPK gozdarski sekač. Po opravljenem preizkusu  se bodo s svojim novo pridobljenim znanjem podali v naše gozdove, ki jih uničuje posledica žleda pred leti, lubadar. Težava je v pomanjkanju ustrezno usposobljenega kadra in škoda bo velika, ocenjujejo poznavalci.

Zakonodaja omogoča, da lastnik gozda in njegovi družinski člani lahko sami delajo v gozdu, pri tem pa jim lahko pomagajo sosedje v obliki medsosedske pomoči. Vse v redu in prav, a sprašujem, se zakaj taka zakonodaja? Mar ni življenje družinskih članov ravno tako dragoceno? Mar ni prav, da poskrbimo za njihovo znanje in varnost?  Neustrezna oprema, pomanjkanje izkušenj so slaba popotnica za uspeh. Se pri tem zavedamo, da imamo precejšnjo možnost srečanja z bolnišnico, trajnimi poškodbami ali celo najhujšim? Je prav, da gledamo samo na varčevanje? Morda. Do prve nezgode. Potem se tolčemo po glavi … Dela v svojem gozdu se sami lotimo le, če imamo dovolj izkušenj, znanja in pravo opremo. Največ nesreč v gozdu se primeri med gozdnimi delavci, ki sicer imajo nekaj izkušenj, vendar sečnja in spravilo lesa in lesnih sortimentov ni njihova osnovna dejavnost, to počno le občasno. V letu 2014 je bilo med 21 smrtnimi žrtvami kar 18 takih, ki so delo v gozdu opravljali priložnostno.

Ko smo se tako pogovarjali s fanti, ki usposabljajo nove sekače o zgodah in nezgodah, ki so jih že videli in doživeli, smo si bili enotni: pomanjkanje znanja je lahko usodno! Prihranek gor ali dol.

Avtor: Petra Krnič

Oznake: delo v gozdu NPK gozdarski sekač Usposabljanje varno delo
Dobimo se na družbenih omrežjih