Kontakt

S študenti  elektroenergetike, strojništva, ekonomije in logistike v okviru vaj velikokrat odigramo simulacijo srečanja v prihodnosti. Prepustimo se toku misli in si zamislimo naključno srečanje čez nekaj let. Uporabimo namišljeni časovni stroj in pustimo prosto pot domišljiji. Običajno nas miselni tokovi odnesejo po začrtani poslovni poti in so naša »srečanja« v prihodnosti zelo optimistična. Vsi, ki jih srečam v prihodnosti so že diplomirali, so napredovali v službi in zadovoljno korakajo novim strokovnim izzivom nasproti. Kot predavateljici in mentorici mi je pri tovrstnih igrah seveda všeč optimizem in pozitivna naravnanost študentov. Pa je v realnem življenju tudi tako?

Nedavno naključno srečanje na eni izmed strokovnih konferenc z diplomantom elektroenergetike kaže na to, da ja.

Peter pravi, da se mnogokrat spomni predavanj in laboratorijskih vaj, kjer se je naučil upravljati z napravami in osvojil navodila za varno delo na področju elektroenergetike. Učil se je od strokovnjakov, ki prihajajo iz prakse. Zaposlen je namreč na področju elektroenergetike, kjer je delo, ki ga opravlja, v celoti povezano z izobraževanjem in z znanjem, ki ga je pridobil v času šolanja. Opravlja namreč delo inženirja za pripravo del na elektromagnetnih napravah. V veliko pomoč pri delu mu je mreža poznanstev, ki se je stkala v času študija. Še vedno je v kontaktu s predavatelji, saj izhajajo iz stroke in jih vedno lahko vpraša za nasvet. Ravno tako pa je ohranil stike s sošolci, ki delajo na podobnih področjih kot on sam.

Prihodnost je z nami. Prikličemo in srečujemo jo na različne načine. Predvsem pa jo lahko oblikujemo in ustvarimo sami. S svojimi odločitvami, voljo in z željo po spremembah. Vedno znova sem vesela, ko se potrdijo napovedi prihodnosti. Študentje si jo namreč krojijo sami, po meri trga in spodbujeni z napotki tistih, ki so jih spremljali in usmerjali na poti do diplome.

Avtor:

Dobimo se na družbenih omrežjih