Centimetri štejejo | BB.si

BBlog

BB / 21.06.2015 / Aljoša Kolander

Centimetri štejejo

Morje. Obala. Slovenska obala. Moja in tvoja. Od vseh. Pa je res?

Sobotno dopoldne se je nepričakovano obrnilo v povsem drugo smer. Namesto posedanja doma in iskanja drobnih lukenj modrega neba v sicer debelem oblačnem sloju sem raje na hitro razmislil o nečem bolj toplem in sončnem. Ni mi bilo treba dosti razmišljati, cilj je bil hitro jasen. Morje. Slovensko, kaj pa drugega. Patriotizem je danes vse bolj redka vrlina, skoraj nerazpoznaven je že (pivovarski patriotizem je pač nekaj drugega…). Cilj je bil torej znan, le še priti je bilo treba tja. Na voljo je bilo dvoje: pot do morja po stari cesti, kjer lahko še vedno sledimo nekaterim jugo-nostalgičnim ovinkom, spotoma preštevamo vso po nepotrebnem postavljeno prometno signalizacijo in se počasi, a vztrajno, aklimatiziramo na morski zrak. Lahko pa izberem hitro pot po avtocesti (pa je res hitra?), kjer bom prešteval tuje registrske številke, sumničavo opazoval mimo vozeče romunske kombije in nato dobesedno vdrl v popolnoma drugo okolje. Izbral sem oboje. Verjetno zgolj zato, ker se nisem mogel odločiti, katera možnost je boljša.

(Foto: Aljoša Kolander)

Končno sem le prišel na izbrani cilj. Morje. Vsakemu Slovencu pripadata dobra dva centimetra slovenske obale. Že na poti do tja sem razmišljal, katera sta ta dva, popolnoma moja centimetra. S katere točke bom doživel vso lepoto našega morja? Tam, kjer bi rad zapičil svoj kol in nanj nabil tablo z napisom: »To je samo moje,« je že pozidana plaža in na njej svetlo-beli nizozemski turisti sušijo svoje brisače. Malo naprej tudi ne bo šlo, tam bi moral biti v družbi zagorelih teles, na katerih ni niti enega koščka blaga. Tretja, četrta in peta možnost sta mi nato prav tako spolzeli iz rok. Naposled sem se odpeljal v popolnoma drugo smer, stran od obale. Z visokega Šavrinskega gričevja sem lahko z enim pogledom zajel skoraj vso obalo in v miru našel svoja dva centimetra samo mojega sveta ob morju. Najlepša dva centimetra.

Ko sem se pozno zvečer vračal proti domu, sem v mislih zmagoslavno postavljal svoj kol na obali, vedoč, da mi ga nihče ne more vzeti. Pri tem me ni motilo, da me prehitevajo po levi in po desni strani. Le zakaj bi me, jaz sem svoja dva centimetra našel.

BBlog Avtošola / 18.04.2017 / Matjaž Mozetič

Pa smo le dočakali pomlad. Smuči so že na starem mestu na podstrešju, oprema za kampiranje pa vabi k uporabi. Nestrpno že pričakujemo prvi konec tedna na morju. Pri načrtovanju poti...

Loading...