Diplomska naloga v 7 korakih | BB.si

BBlog

Izobraževanje / 11.05.2016 / Ana Peklenik

Diplomska naloga v 7 korakih

Prvomajske dni je marsikdo prebil v skrbnem tuhtanju, kako pripraviti diplomsko/zaključno/magistrsko nalogo. Treba je pač postaviti piko. In za študij velja, da je ta pika vezana v moder ali rdeč ovitek, na katerem je z zlatimi črkami napisano naše ime. Naša prva knjiga.

Kot za vsako pomembno stvar tudi pri zaključku študija velja, da se je dobro držati nekaterih pravil, ki nam prihranijo marsikatero težavo in nepotrebni popravek tik pred tiskanjem, ko je skrbi že tako ali tako preveč.

1. Izberite temo, ki vas navdušuje.

V diplomsko nalogi se ukvarjajte s področjem, ki ga želite podrobneje spoznati in raziskovati. Motivacija bo na vaši strani, če vas tema zanima. Naj te odločitve ne sprejme nekdo drug namesto vas. Če okolica oceni, da tema ni v redu, to ne pomeni, da imajo prav.

2. Izberite mentorja, ki je strokovnjak.

Izberite mentorja, ki je največji strokovnjak za izbrano področje na vaši šoli. Pozabite govorice. Ljudje vstopamo v odnose z različnimi pričakovanji. Med človekoma, ki sta zagreta za isto temo, se bo zagotovo zgodila (strokovna) kemija.

3. Preštudirajte pravila šole.

Preberite pravilnik o diplomiranju, naštudirajte postopek in pridobite ustrezne obrazce. S tem ne obremenjujte mentorja, obrnite se na referat šole ali na knjižnico. Zapomnite si: knjižnica hrani vse zaključne naloge, torej že morajo vedeti, kako se stvari streže. Upoštevajte predpisano obliko in način citiranja.

4. Postavite si časovni okvir.

Disciplina je 95 % uspeha. Postavite si cilj, kdaj boste diplomirali, in ga razdelite na manjše cilje: kdaj morate oddati dispozicijo, kdaj morda ni zagovorov na šoli ipd. Vštejte mentorjev prispevek – za pregled naloge mu morate dati dovolj časa. Cilj naj bo cilj specifičen (diplomirati), merljiv (zaključki v nalogi), atraktiven (privlačen), realen (potrebuje to oklepaj) in time based – časovno določen.

5. Pravočasno in na pravi način izvedite raziskavo.

Nekatere raziskave vzamejo veliko časa. To je treba pri načrtovanju upoštevati. Prav tako je smiselno, da anketne vprašalnike pošiljamo med študijskim letom in ne med počitnicami. Upoštevajte, da ne morete raziskati rasti pšenice v enem mesecu. Za to boste potrebovali vsaj leto dni.

Če se odločite za anketo, predlagam spletno spraševanje. Vsi skeptiki – zagotovo je anonimno oziroma je nemogoče pregledati vsak anketni vprašalnik posebej. Zaupnost je zagotovljena.

6. Upoštevajte vsebinske pripombe mentorja.

On že ve, kako se stvarem streže. Veliko študentov je že diplomiralo pri njem, ve, o čem govori. Če ne razumete, kaj želi, vprašajte. Končna ocena je nekoliko odvisna od tega, koliko ste pri delu samostojni; zagotovo lahko pričakujete nižjo, če ignorirate mentorjeve napotke. Obliko in način citiranja obdržite tako, kot je v predlogi ali navodilih. Če niste prepričani, vprašajte v knjižnici ali referatu.

7. Zaupajte vase.

Držite se svojih prepričanj in znanja, ki ste ga pridobili med študijem. Bodite samozavestni pri zagovarjanju svojih stališč. Verjemite rezultatom, ki jih je pokazala raziskava, skušajte jih utemeljiti in priznajte, da so vas presenetili, če jih v hipotezah niste predvideli. Bistvo zaključnega dela ni v tem, da potrdite svoja prepričanja, ampak v tem, da najdete nekaj novega. Če ugotovite, da ste v raziskavi nekaj pomembnega izpustili – nič hudega. Bo raziskoval nekdo drug. Izpostavite to kot nadaljnje možnosti raziskovanja.

In navsezadnje – kaj boste oblekli za zagovor in kaj za podelitev … ah, te skrbi :)

BBlog Izobraževanje / 07.07.2017 / Mag. Brane Lotrič

V drugem letniku elektrofaksa, me je profesor, ne preveč zainteresiranega študenta, že tretjič zabrisal na izpitu. Pri ustnem delu, ne pri pisnem! Pa kakšna ustna matematika je to? Pojma...

Loading...