Kontakt

Danes, 29. julija 2019, smo na zemlji porabili letni okoljski proračun. Porabili smo naravne danosti, ki jih zemlja ustvari v letu dni. Datum, ki se imenuje dan preobremenitve zemlje, od leta 2000 sproti izračunava Global Footprint Network. Takrat je bil ta dan 5. oktober, leta 2010 že 31. avgust, letos pa celo 29 julij.

Kljub okoljevarstvenim pobudam netrajnostna poraba vztrajno narašča.

Med prvimi so v dolg vstopile bogate države (Katar, Luksemburg, ZAE, ZDA, Kanada, Kuvajt, Nemčija, Avstralija, Švedska, Finska, Avstrija, Severna Koreja, ...), za katere je značilen hiter tempo življenja in posledično potratno plastično življenje - pakirana vnaprej pripravljena hrana, izdelki za enkratno uporabo, potratna uporaba prevoznih sredstev, iskanje sreče v nakupovanju in ležernem načinu življenja, ...  Tudi Slovenija se uvršča v sam vrh lestvice, dolg smo dosegli že 27. aprila (lansko leto 12. maja).  V svetovnem merilu trenutno porabljamo vire 1,7-krat hitreje, kot jih ekosistemi lahko regenerirajo. Povedano z drugimi besedami: porabljamo za 1,7 planeta. Posledice so izginjanje gozdov, suše, pomanjkanja vode, erozije tal, izguba biotske raznovrstnosti in kopičenju ogljikovega dioksida v ozračju.

"Če bi celotno človeštvo v povprečju porabilo toliko naravnih virov, kot jih porabite Slovenci, bi potrebovali 2,8 zemlje,"

je dejal dr. Mathis Wackernagel, izvršni direktor in soustanovitelj mreže Global Footprint Network na usposabljanju o okoljskem odtisu, maja 2018, v Ljubljani.

Vir: https://www.footprintnetwork.org/

 

Katere navade bi lahko prevzeli od držav, ki bodo v ekološki dolg vstopile po datumu globalnega dolga?

Države, ki bodo v ekološki dolg vstopile v drugi polovici leta, oziroma po globalnem ekološkem dolgu so revnejše, manj razvite države (Vietnam, Jamajka, Kuba, Kolumbija, Egipt, ...). Nanje marsikdaj gledamo zviška in se sami sebi zdimo napredni. Pa smo res? Zaradi "razvitih" držav gre zemlja k vragu, torej zgledujmo se po tistih, ki jo ohranjajo pri življenju.

V čem se razlikuje način življenja "razvitih" in "manj razvitih" držav?

Življenje v državah tretjega sveta poteka počasneje, ljudje ogromno hrane še vedno pridelajo in od začetka pripravijo sami, za transport uporabljajo prevozna sredstva, ki ne onesnažujejo okolja oziroma se poslužujejo javnih ali skupnih prevozov. Oblačila izdeljujejo sami, ko jih kupijo, jih ponosijo do konca. Ne nakupujejo, da bi bili srečni, ampak ker potrebujejo. Uporabljajo trajnostne materiale in jedo zmerno. Smo v modernih državah sposobni takšnega načina življenja? Slej kot prej bomo morali biti, pripravljeni ali ne, odpovedati se bo potrebno marsikateri nepotrebni plastiki ali novemu kosu oblačila. Za razvite države je značilen hiter transport, lasten avto, prevelika hiša in razkošni obroki. Vsi bi radi živeli na veliki nogi, imeli kup denarja, ki bi ga porabili za 1001 materialno dobrino, ki zelo hitro pristane v kotu ali na smetišču. Pred vsakim nakupom se vprašajmo, "ali to res nujno potrebujem?", že na tak način bomo prispevali ogromno, ker bomo ugotovili, koliko hrane, oblačil, elektronske opreme ... sploh ne potrebujemo. Saj veste, povpraševanje in ponudba gresta z roko v roki, zato vsi izgovori v stilu: "ah, če se samo jaz spremenim, to itak nikomur ne pomaga", splavajo po vodi.

 

5 hitrih  in izvedljivih namigov za nižji osebni ogljični odtis

1. Hrano živalskega izvora 5x na teden zamenjaj za hrano rastlinskega in lokalnega izvora (brez embalaže).

2. Varčuj z elektriko in vodo (ugašaj luči, zmanjšaj uporabo električnih naprav, zapiraj vodo, ko je ne potrebuješ).

3. Recikliraj odpadke in si prizadevaj, da jih pridelaš čim manj.

4. Avto uporabljaj za razdalje, daljše od 5 km, namesto tega uporabi kolo. Dogovori se za skupni prevoz in uporabljaj javna prevozna sredstva.

5. Ponosi oblačila, ki jih imaš v omari, daj priložnost "second hand" trgovinam, ne bodi žrtev mode.

 

Morje je sestavljeno iz kapljic – bodi kapljica in s svojim ravnanjem spreminjaj svet.

 

Izračunaj svoj ekološki kredit

 

Viri:
http://www.bbc.com/earth/story/20150812-can-rationing-save-the-world
http://www.cloasark.org/climate-change/
https://www.overshootday.org/newsroom/past-earth-overshoot-days/
https://oglobo.globo.com/sociedade/sustentabilidade/humanidade-comeca-viver-em-saldo-negativo-com-planeta-nesta-segunda-19874619
https://www.footprintnetwork.org/
http://www.footprintcalculator.org/
https://www.overshootday.org/portfolio/weve-already-used-earths-2016-natural-resource-budget-bbc/
https://oe.finance.si/8859231
https://oe.finance.si/8936939

Avtor: Kaja Kramar

Dobimo se na družbenih omrežjih