A kot Ana. | BB.si

BBlog

BB / 13.10.2016 / Mag. Maja Rozman

A kot Ana.

Tokrat pa vse o Ani. No, skoraj vse. Čas namenjen intervjuju je bil namreč omejen. Ostalo je še veliko vprašanj in zna biti, da bo spodnje besedilo dobilo nadaljevanje. Je pa prav, da začnemo serijo intervjujev s prvo črke abecede, ki pri knjižničarki, predavateljici, mentorici in lektorici igra pomembno vlogo. Spoštovani, predstavljamo vam Ano Peklenik. 

1. Kako bi se opisali?

Študenti mi pravijo gospa Knjižnica ali gospa Slovenščina, odvisno, kaj potrebujejo. Sem prijazna, iskrena, radovedna.

2. Koliko časa ste že zapisani knjigam?

Od nekdaj. Berem vse – od navodil za uporabo do reklamnih letakov. Do konca srednje šole sem precej brala skrivaj, ponoči, tudi z baterijo pod odejo. Najraje imam knjige v pravi, tiskani različici, vendar se ne branim elektronskih izdaj. Čas je prinesel svoje.  V otroštvu sem brala iste knjige po večkrat; največkrat sem prebrala Piko Nogavičko. Nazadnje ob začetku tega leta. Zdaj preberem knjigo enkrat, če me ne privlači, jo odložim in vzamem drugo. K sreči vsak dan kakšna izide.

3. Katera znanja potrebuje knjižničarka?

Najpomembnejša kompetenca je znanje abecede. Sliši se hecno, vendar je včasih kar treba razmišljati … kaj je prej … Kerč ali Kešemanc? Na drugem mestu je smisel za hierarhijo, red; natančnost. Sama ljubezen do branja zagotovo ni pravi razlog, da bi človek želel delati s knjigami. Kot bomo prebrali v nadaljevanju, je pomembno tudi osnovno znanje matematike – o množicah. V knjižnici berejo uporabniki, zaposleni pa delamo vse drugo. Vse prej kot nepomembna je tudi splošna razgledanost, saj ljudje včasih potrebujejo pomoč pri oblikovanju svojih želja. Zato je treba znati vprašati, usmeriti, pokazati … Treba je imeti tudi formalna znanja: bibliotekarski izpit in za šolsko knjižnico tudi študijsko izpopolnjevanje iz bibliotekarstva. Vse čas se je treba izobraževati za delo v okolju COBISS. Gre za informacijski sistem, ki se neprestano razvija.

4. Je knjižnica več kot samo prostor za skladiščenje knjig?

Seveda. Knjižnica mora imeti knjige zgolj iz formalnih razlogov. Sodobno knjižnico ali vsaj vrata vanjo ima vas posameznik na računalniku, tablici ali drugi pametni napravi. Reče se ji COBISS.SI. V naši knjižnici vsakega študenta in udeleženca izobraževanja naučimo uporabljati ta sistem, da lažje pride do želenega gradiva. Premakniti pa želimo tudi prepričanje, da je nekaj vredna le tiskana knjiga. To je vedno manj res; precej strokovne in večina znanstvene literature je dostopne on-line. Knjižnica je prostor za pridobivanje informacij, je prostor za učenje. Lahko tudi interaktivno.

5. Kako deluje knjižnica BB?

Knjižnica nabavi ali pridobi dostop do knjig, člankov in drugega gradiva. Vpisuje dela svojih predavateljev, študentov, strokovnih sodelavcev v bazo podatkov COBISS, zato da je dostopna vsem in da imajo avtorji urejene bibliografije, s katerimi lahko napredujejo, kandidirajo za določena delovna mesta ali nazive. Medtem je večina delovnega časa namenjena osebnemu svetovanju uporabnikov – ko obiščejo knjižnico, pokličejo ali sprašujejo po e-pošti.

6. Kaj je Cobiss in kako brskamo po njem?

Cobiss je kratica za kooperativne bibliografske sisteme in servise. Je vzajemna baza, kar pomeni, da vanjo vsi dajemo in vsi iz nje tudi jemljemo informacije. Sistem je plod slovenskega znanja, ki ga je organizacija IZUM uspešno izvozila tudi v nekatere druge države. Omogoča, da se gradivo, ki je na enem mestu vneseno, uporabi za celo vrsto informacij, ki so na voljo uporabnikom: o avtorju, besedilih, založnikih, obdobjih izhajanja/delovanja … Te informacije so združljive in razdružljive. Cobiss je primeren, če želimo izvedeti, ali je določen naslov dostopen v naši lokalni knjižnici, pa tudi če nas zanima, ali je v določenem obdobju kdor koli napisal knjigo o določeni temi. Izberemo iskanje po ključnih besedah, letu izida, jeziku ipd. Na desni strani izbiramo z Boolovimi operaterji IN (unija), ALI (presek), IN NE (izločanje). S tem širimo in ožimo izbor.

Rezultati iskanja:

V zgornjem primeru, kjer smo izbrali e-knjige, je vse gradivo dostopno tudi preko spleta. To nam pove obkroženi znak.

 

7. Za katere nasvete se lahko študentje, predavatelji in zaposleni BB in ICES obrnejo na vas?

Vse lahko pridejo vprašat, pokličejo ali pišejo: o študijskem procesu, vpisu na BB in ICES, poteku in zaključku študija. Postavijo lahko kakršna koli vprašanja o gradivo, dostopnosti, smiselnosti uporabe, bibliografiji, navajanju in citiranju, načinih strokovnega pisanja, značilnostih znanstvenega jezika. Lahko pridejo po lektorske nasvete ali zato, da se naučijo uporabljati e-slovarje in druge digitalne pripomočke, ki jih potrebuje vsak študent.

8. Lahko namignete na kašen trik v Wordu, ki bi lahko pomagal študentom pri pisanju seminarskih in diplomskih nalog?

Predvsem naj upoštevajo predlogo in naj ne brišejo prelomov odsekov, saj so predloge tako nastavljene, da če jih pravilno uporabiš, se vse uredi samo od sebe. Novost, ki je v predlogi še ni, je uporaba bibliografije v wordu.

9. Kakšen predlog knjižnega naslova za pomladno branje?

Boštjan Gorenc s SLOLvenskimi klasiki nekoliko sprosti zategnjenost slovenske literature, Gillian Flynn s Temino nas prikuje h knjigi in nas ne izpusti do zadnje strani.

 

Sicer pa velja

Ne berite, ker bi to menda morali ali ker bi bilo treba – berite iz veselja.

BBlog / 07.10.2015 / Marko Podgoršek

Koš. Ne tisti, za katerega športni navdušenci še danes menimo, da je bil v zadnji četrtini tiste septembrske četrtfinalne tekme proti Grčiji zaklet in zaradi katerega je v steni levo od...

Loading...