Moje ali naše? | BB.si

BBlog

Izobraževanje / 08.12.2016 / Ana Peklenik

Moje ali naše?

Kdaj vas lahko razglasijo za prepisovalca?

Čemu navajati vire ali zakaj imajo študenti pred oddajo diplomskih nalog toliko dela z bibliografijo? Je to samo kaprica študijskih komisij ali smiseln in upravičen ukrep za ohranjanje intelektualne lastnine?

Avtorstvo in sorodne pravice poleg industrijske lastnine sodijo v intelektualno lastnino. Gre za stvaritve, ki izvirajo iz človekovega intelekta oz. razuma, torej gre poleg umetniških slik, glasbenih del, arhitekturnih stvaritev tudi za znanstvena spoznanja, ki so jih v svojih raziskavah dognali različni bolj ali manj znani intelektualci.

V preteklih letih se je v Sloveniji precej govorilo o prepisanih diplomskih, magistrskih nalogah in celo doktorskih disertacijah.

Kaj je plagiat?

plagiát -a m (ȃ) knjiž. kar je prepisano, prevzeto od drugod in objavljeno, prikazano kot lastno, navadno v književnosti: to delo je plagiat; ločiti original od plagiata; med popevkami je bilo včasih precej plagiatov / vsak dvom o plagiatu je tu odveč duhovni tatvini

Vir: Fran (2016). Plagiat. Pridobljeno 7. 12. 2016 z naslova http://www.fran.si/iskanje? View=1&Query=plagiat.

Zaključna strokovna in znanstvena dela imajo določen namen. Študent z enotnim in celovitim delom dokaže, da je pridobil splošne in specifične kompetence, značilne za določen študijski program, ki so kot take opredeljene tudi v učnih načrtih posameznih predmetov. Ekonomist tako npr. dokaže svoje poznavanje, razumevanje in zmožnost uporabe strokovnih znanj o komerciali, bančništvu, poslovnih procesih ipd. Osnovne definicije teh strokovnih področij so znane, postavili in v svojih znanstveno-raziskovalnih delih so jih predstavili znani strokovnjaki. Diplomsko delo ni »odkrivanje tople vode«, ampak uporaba teh strokovnih spoznanj v praksi. Študent tako dokaže, da posamezno področje pozna in da zna definicije uporabiti na svojem primeru oziroma v konkretnem poslovnem okolju.

Včasih diplomant iz prepričanja, da je jasno, da to ni »zraslo na njegovem zelniku«, vira ne navede. To vodi v slab rezultat pri preverjanju avtorstva, za katero v šoli BB uporabljamo profesionalni program, ki preveri dobesedno citiranje, povzemanje in avtorstvo. Izpiše vire, ki jih je diplomant uporabil, navedel pa ne. To vodi v naknadno urejanje naloge, ponovne obiske knjižnice in brskanje po spominu … Kje sem že to našel? Skratka, pomeni dodatni stres, ko je študent še mislil, da je najhujše za njim.

Svetujem torej:

  • sprotno zapisovanje virov, medtem ko nastaja naloga;
  • shranjevanje dokumentov s spletnih strani, ki jih uporabimo;
  • pregledovanje literature tako fizično v knjižnici kot preko portala Cobiss.si;
  • uporabo bibliografije v okolju word, ki samodejno navede vire tako v seznamu kot tudi sklice v besedilu;
  • uporabo sodobnih virov;
  • posvetujte se, če niste prepričani – v šoli BB smo tu zato, da pomagamo.

 

Zakaj ob Pitagorovem izreku nihče ne zahteva navajanja?

Zaradi časa, ki je pretekel od nastanka te pomembne formule. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, Ur. l. RS, 16/2007, v 59. členu navaja: »Avtorska pravica traja za čas avtorjevega življenja in 70 let po njegovi smrti, če ni s tem zakonom drugače določeno.«

BBlog Izobraževanje / 07.03.2017 / Mag. Brane Lotrič

Nekoč je v bližnji deželi, za sedmimi nakupovalnimi centri in za devetimi avtocestnimi priključki, v majhni in skromni hišici ob potočku živel kmet, ki je imel kozo, konja, kokoš in psa. Koza...

Loading...