Ljubljana, 29. avgust 2016, od 14.00 dalje
Še dobro, da nisem oboževalec One Direction. Če bi namreč bil, bi se mi danes v Ljubljani definitivno strenalo.
Posredno pravzaprav poznam te fante, Niala, Louisa, Liama, Harryja in celo Zayna. Najstniška hči je namreč nora nanje in seveda kimam, ko mi razlaga, kdo je dobil otroka, kdo je s katero in zakaj ne nastopajo.
Kot dober očka in posredni oboževalec skupine sem seveda pristal, da tamalo in njeno prijateljico peljem na današnji shod oboževalk, ki je bil dogovorjen pod Prešernovim spomenikom v Ljubljani.
Punce prvič same v najlepše mesto na svetu. Vau! »Vaju peljem proti avtobusni postaji, da se bosta znašli za bus prevoz nazaj na podeželje, pa po Miklošički, dokler bo šlo, potem sta pa samostojni«, razložim.
Izpadel sem optimistična budala, ker mi pač ni mar za medije in objave, da bo Dunajska danes zaprta. Pri Iliriji odlično zvozimo ovinek na Tivolsko, potem pa stop. Meter. Pol metra. Dva metra. Nič. Zadaj rešilec na nujni vožnji. Kakorkoli že, čeprav malce traja, navadni avti in avtobusi zgledno zlezemo na robnike, kot bi parkirali ob cesti (zamudim verjetno najboljši posnetek tega tedna, ampak jebiga). Prevzetna ljubljanska srajca z novim, svetlečim 740 trobi kot na ohceti, ker ne ve, da se z dragim avtom postavlja samo tisti, ki nima kaj drugega za pokazat.
Foto: Finance
Vse lepo in prav, ampak to traja 20 minut, pol ure, štirideset minut. Nakar z že nervoznima puncama ugotovimo, da bosta enosmerno srečanje zamudili, razen, če nadaljujeta peš. Resnici na ljubo, od Bavarskega dvora do Tromostovja res ni daleč, mali dve pa brez samostojnega raziskovanja najlepšega mesta na svetu tudi nikoli ne bosta svetovljanki. Naredimo bojni načrt, punci peš in v dir, ata pa je v zastoju še naprej opazoval potnike, ki so iz obupa sredi ceste izstopali iz avtobusov in nadaljevali peš. Povprečna hitrost v zadnji uri 0,3 km/h. Še dvajset minut sem se valjal naslednjih petdeset metrov, da sem preko Slovenske in Kersnikove nekako odmotovilil nazaj proti najlepši pokrajini na svetu.
Foto: Finance
Kot starš si pač potrpežljiv. Drugače pač ne znese. Kot očetovski obiskovalec Ljubljane, mah, če ne spremljaš medijev, pripiši sam sebi, življenje je prekratko, da bi ga zapravljal za sekiranje.
V vlogi turista ali tujega poslovneža bi pa na današnji dan Ljubljano poimenoval Najlepše prometno neurejeno mesto na svetu. Verjetno ne bi razumel, da je tako samo danes. Verjetno ne bi razumel, da za zastoji verjetno stojijo utemeljeni razlogi in prav tako verjetno ne bi spremljal ljubljanske prometne napovedi, kot je tudi jaz nisem.
Mestna logistika je tokrat zatajila. Zataknilo se je na Tivolski, ki predstavlja eno glavnih avtobusnih povezav z Ljubljano in eno glavnih dostopnih poti za reševalna vozila na poti na urgenco. Ups! To se pa Zokiju ne bi smelo zgoditi.
Načrtovanje prometnih tokov je del izzivov logističnega inženirja. Strokovnjakov s tega področja manjka, študij odraslih za poklic Logistični inženir pa je možen tako v Ljubljani na Letališki kot v Kranju. Morda tudi s pomočjo mladih diplomantov logistike zmanjšamo prometni kaos v najlepši deželi na svetu.