Pika Nogavička – vzor ustvarjalnosti, igrivosti in discipline. Prava junakinja za sodobni čas | BB.si

BBlog

BB / 28.12.2015 / Ana Peklenik

Pika Nogavička – vzor ustvarjalnosti, igrivosti in discipline. Prava junakinja za sodobni čas

Pred prelomom leta analiziramo preteklost, razmišljamo o ciljih, načrtujemo spremembe. Vsako leto znova. Kaj smo letos naredili prav in se je izkazalo kot dobro? Kaj smo si postavili za cilj in smo dosegli? Česa nismo in kaj je razlog za to? Dobro, če letos nismo, je smiselno načrtovati za naprej? In – končno – kaj so naredili drugi ljudje v svojem življenju? Se lahko zgledujemo po kom? Imamo vzornika?

Med odraščanjem so naši vzorniki znane osebnosti – igralci, glasbeniki, športniki. O njih beremo, gledamo filme, vidimo jih v njihovi najlepši luči in si mislimo: »Ko bi imel/-a življenje kot on/-a …« V odrasli dobi se zavemo, da je »javni jaz« le del osebnosti posameznika in da imamo vsi svoje dobre in slabe trenutke. Zato večinoma nehamo razmišljati o vzornikih in si postavimo svoje cilje. V javnosti pač ne razkrijemo vseh, da se ne bi osmešili.

Toda – če vas vseeno povabim k razmisleku – kdo je lahko danes naš vzornik? Ob nedavnem zapisu na nekem blogu sem se o tem zamislila in sprejela sklep. Moja vzornica je Pika Nogavička. Kot jo opisuje zapis v spremni besedi, je to deklica »s skrivnostno močjo, neomejenim bogastvom, brezmejno neodvisnostjo ter izostrenim čutom za pravičnost«. Ima vse, kar si želim, in tablete vrvrti. Poleg naštetih lastnosti bi rada izpostavila še njeno disciplino. Na vprašanje, kdo ji pove, kdaj mora v posteljo in take reči, Tomažu in Anici odgovori: »Sama si povem. Najprej si rečem čisto prijazno, če pa ne ubogam, si zabičam še enkrat. In če se zmeraj ne ubogam, jih dobim, razumeta.«

Skrivnostno moč imamo vsi, le ozavestiti jo moramo. Gre za moč nad samim seboj, vero v to, da lahko vplivamo na svoje življenje. Optimizem je moč, ki nas lahko v teh časih drži pokonci. Smo to, kar mislimo, da smo. Ko je Piko Nogavičko obiskal njen oče, kapitan Evrazij Nogavica, je počel vse tisto, ker je od njega pričakovala hči: se igral z otroki, igral inštrumente, plezal po hišah, se kazal kot zamorski kralj … Nikoli ni rekel: »Ej, tamala, ne nori; a ne vidiš, kakšno frizuro imam. Nisem za na fotke. Kaj si bodo mislili o meni?«

(Foto. arhiv založbe Mladinska knjiga)

Neomejeno bogastvo so kovčki s cekini. Pika je, roko na srce, z njimi ravnala precej neodgovorno. Predstavljajte si, da bi danes kupili 18 kg bombonov in jih razdelili med vaške otroke … Starši bi vas prijavili na vse možne inšpekcije. Ne poskušajte tega. Kot neomejeno bogastvo si predstavljam naše talente, ki jih lahko razvijamo: glasbeni posluh, talent za šport, govorniške spretnosti, občutek za sočloveka. Je še kaj dragocenejšega od zmožnosti osrečiti sočloveka? 

Brezmejna neodvisnost je pa posledica garanja. Kako ostati neodvisen v času, ko vsi od nas toliko pričakujejo? Preprosto. Vzemimo si čas zase. Ko beremo zanimivo knjigo, povejmo domačim: »Berem, ne motite me.« Razumeli bodo, verjemite. Na krilih zanimive literature bomo poleteli v kraje, ki jih ne bomo nikoli obiskali, in občudovali prizore, ki jih ne bomo nikoli videli. In veste kaj? Občutek bo tak, kot da smo to vse doživeli. To je svoboda.

Izostren čut za pravičnost. Kako v tem času ostati pravičen? Preprosto. Samo poslušati je treba svojo vest. Pri Piki Nogavički je najbolj čarobno ravno to: nikoli ne zakriči, ne hodi okrog s transparenti, nima volilne pravice (je pač stara devet let), pa kljub temu zna vzbuditi čut za sočloveka v vsakem človeku: učiteljici, policistih, cirkuškem ravnatelju, morskem psu in celo morskih razbojnikih. Če ne, jih pa vsaj prežene. Pika je dober zgled. Morskima razbojnikoma Jimu in Bucku onemogoči dostop do južnomorskih biserov, saj jih imajo otroci za igranje. Ne moremo vendar otrokom vzeti igračk, četudi pomenijo pravo bogastvo.

Zakaj torej Pika Nogavička? Pri mojih letih? Ker je še vedno, posebno v novem prevodu Nade Grošelj, čudovit odklop od vsakdanjih skrbi in hudih misli. Pri Piki je vse enostavno. Nočete odrasti? Vzemite tablete vrvrti. To je tisto, kar smo v starem prevodu poznali kot kroglice pregelk … »nikdar nočem biti velk«. Danes velja: »Ljubi dragi vrvrti, nikdar nočem zrastati.« In ne pozabite. Če se zmotite in poveste prav, z željo ne bo nič.

Moja novoletna želja za vse ljudi je, da dosežemo svoje cilje. Verjemimo vanje in vase, pa se bo to zagotovo zgodilo. In ohranimo otroka v sebi.

BBlog Izobraževanje / 13.09.2015 / Mag. Maja Zalokar

Vpišite se v šolo, odločitev je vaša. Vsakodnevno slišim od prijateljev, sodelavcev in znancev: »Bi naredil, pa nisem imel časa … tega se bom lotil, ko bom imel čas …« Nam resnično zmanjkuje...

Loading...