Top 10 kompetenc prihodnosti | BB.si

BBlog

Izobraževanje / 27.09.2018 / Kaja Kramar

Top 10 kompetenc prihodnosti

Portal World economic forum je objavil seznam kompetenc, ki bodo do leta 2020 dosegle visoko stopnjo iskanja pri delodajalcih. V izobraževalnem centru B&B se zavedamo pomena prilagajanja trendom prihodnosti, zato vse spodaj naštete kompetence pridobivate tudi v času študija. Velik poudarek dajemo zaposljivosti diplomantov, zato treniramo tudi veščine, ki jih ni možno oceniti s šolsko oceno, ampak imajo pri delodajalcih prednost pred stopnjo izobrazbe.

#1 Reševanje konfliktov

Konfliktni ljudje imajo na splošno slab sloves in sprašujem se, če upravičeno? Nekonfliktni ljudje pogosto niso iskreni, ne povedo svojega mnenja in dvome zadržijo zase, kar pogosto vodi do stresa. Konfliktni ljudje iskreno povejo svoje mnenje, kljub zavedanju, da morda ne bo dobro sprejeto, običajno stremijo k izboljšavam in novostim.

Zares pravi izziv pa je reševanje konfliktnih situacij. Pri konfliktu s strankami je pomembno, da izberemo asertivno komunikacijo in preko etične presoje najdemo pravo rešitev. Ko bomo naslednjič pisali CV, je vredno dvakrat premisliti, če bomo kot dobro lastnost izpostavili nekonfliktnost. Predlagam, da namesto tega raje zapišemo “znam reševati konfliktne situacije”, če to seveda drži.

#2 Kritično razmišljanje

Kritično razmišljanje je iskanje globlje resnice, dvom v postavljena dejstva. Takšen način razmišljanja je lahko “preprostim ljudem” nadležen, v poslovnem svetu pa izredno dobrodošel, saj lahko vodi k izboljšavam, spremembam na bolje ali novim odkritjem. Ljudje, ki razmišljajo kritično, se nikoli ne bodo pustili zadovoljiti s preprosto razlago, vedno bodo želeli vedeti več in sami raziskati podrobnosti in se odločiti na podlagi svojih dognanj.

#3 Ustvarjalno razmišljanje

Ustvarjalno razmišljanje je način pogleda na problem ali situacijo s sveže perspektive, ki spodbuja neobičajne in neočitne rešitve. Kreativni ljudje imajo sposobnost oblikovanja novih načinov izvajanja nalog, reševanja težav in spopadanja z izzivi. Ta način razmišljanja lahko pomaga podjetja spodbuditi k produktivnejšem delovanju, zato so kreativni ljudje zelo dobrodošli in cenjeni v vsakem oddelku.

#4 Upravljanje z ljudmi

Dobrih vodij je danes zelo malo. Vsi se radi imenujejo za vodje nečesa, vendar pravi vodja vodi skupino ljudi, jo usmerja, je mentor in skupaj z njimi išče rešitve. Če znate dobro upravljati z ljudmi, posedujete zelo iskano kompetenco, ki jo je vredno nadgrajevati in negovati. Ko se na oddelku pojavi težava je potrebno držati skupaj in ne drug proti drugemu.

#5 Organizacijske sposobnosti

Tipični znaki pomanjkanja organizacijskih sposobnosti so občutek preobremenjenosti z delom, zamujanje dogovorjenih rokov in uhajanje pomebnih zadev. Seznami opravil so ključnega pomena za dvig učinkovitosti, saj so na njih naštete vse naloge, ki jih moramo opraviti v določenem časovnem obdobju. Z najpomembnejšo nalogo na vrhu in najmanj pomembno nalogo na koncu seznama. Organizacijske spretnosti in veščine niso nekaj, kar bi bilo ljudem dano samo po sebi, zato se jih moramo učiti in jih razvijati. Vsaka minuta, ki jo porabimo za načrtovanje nalog, nam lahko kasneje prihrani vsaj deset minut.

#6 Čustvena inteligenca

Razvoj čustvene intelligence se začne že v zgodnjem otroštvu in je ena najpomembnejših osebnostnih lastnosti, ki pomaga graditi dobre medsebojne odnose. Osebe z razvito čustveno inteligenco so uspešnejše pri pridobivanju znanja, lažje rešujejo težave in so na splošno bolj zdrave, saj sta živčni in imunski sistem tesno povezana.

Čustvena inteligenca je sestavljena iz 4 ključnih sposobnosti:

Samozavedanje – sposobnost prepoznavanja občutkov, čustev in obvladovanje misli.
Samoobvladovanje – sposobnost nadzora čustev in prilagajanja spreminjajočim razmeram.
Socialna zavest – sposobnost prepoznavanja in razumevanja čustev drugih ljudi ter spretnost ohranjanja dobrih odnosov.
Družbene spretnosti – sposobnost razvijanja in ohranjanja dobrih odnosov ter pozitivnega vpliva na druge ljudi.

#7 Etična presoja in odločanje

Etična presoja je zelo cenjena veščina v sodobnem svetu, kjer ljudje povzročajo vojne za čim večji dobiček. Prvi korak pri sprejemanju etične odločitve je zbiranje dejstev, pri čemer poskušamo biti čim bolj nepristranski. Večinoma smo ljudje nagnjeni k izkrivljanju resnice v svojo korist, zaradi česar lahko spregledamo, izkrivljamo ali napihujemo dejstva v svojo korist. Če so dejstva izkrivljena že na samem začetku, naša moralna presoja ni realna in nas ne vodi do etične odločitve. Pozorni moramo biti tudi na vir in zanesljivost informacije, predvsem pa moramo znati oceniti ljudi in njihovo iskrenost, pri čemer nam je lahko v pomoč intuicija.

Preden se dokončno odločimo, se vprašajmo, ali bi lahko živeli s seboj ob tej odločitvi? Bi bili pripravljeni javno oznaniti drugim, kako smo se odločili? Bi se počutili slabše ali boljše o sebi? Bi se počutili krivega? Bi nas bilo sram? Ali bi se počutili ponosno in bi želeli, da bi drugi storili enako v podobnih okoliščinah? Bi želeli, da vsi delujejo tako, kot smo storili mi?

#8 Sposobnost osredotočenja na stranke

Dobro opravljena storitev je promocija celega podjetja. Najboljša reklama, je tista, ki gre od ust do ust, zato je vredno dobro premisliti, kakšnega človeka postavimo na mesto za delo s strankami. Usmerjenost v storitev je sposobnost in želja po predvidevanju, prepoznavanju in izpolnjevanju potreb drugih, včasih celo pred tem, ko so te potrebe izražene. Zaposleni, ki se zna osredotočiti na stranke, bo znal ponuditi spekter storitev, ki bi osebi prišle prav, zna oceniti položaj in oceniti počutje posameznika, ter primernost pogovora. Takšne osebe ves čas iščejo boljše rešitve, nove ideje in se znajo vživeti v kožo svoje stranke.

#9 Pogajalske spretnosti

Pravijo, da ljudje z dobro razvitimi pogajalskimi spretnostmi pridejo bolje skozi v življenju in res je tako. Če ne vprašaš, ne dobiš. Obstajata samo dve vrsti ljudi: tisti, ki se pogajajo, in tisti, ki se ne. In zato za vsako stvar obstajata dve ceni: ena je za tiste, ki se pogajajo, druga za tiste, ki se ne.

Če se pogajamo s strankami ali dolgoletnimi poslovnimi partnerji, je ohranjanje odnosa bistvenega pomena. Da obdržimo odnos, je bolj pomembno, KAKO popustimo, kot PRI ČEM popustimo. Tu so v igri tudi druge cenjene lastnosti, kot na primer čustvena inteligenca, etična presoja in upravljanje z ljudmi.

#10 Kognitivna fleksibilnost

Kognitivna fleksibilnost ali prožnost je sposobnost preklapljanja med razmišljanjem o dveh različnih idejah ali razmišljanje o večih idejah hkrati. Veliko ljudi takšnega načina razmišljanja ne zna obvladovati in ga doživlja kot stres. Če želimo razviti kognitivno prožnost svetujemo, da se držite spodnjih nasvetov:

spremenimo vsakdanjo rutino - če se vsak dan odpravimo v službo po isti poti, tokrat poiščimo drugačno ali razmislimo o vožnji z avtobusom. Celo najmanjše spremembe nam namreč lahko pomagajo zgraditi in okrepiti nove nevronske poti.

Poiščimo nove izkušnje - vsakič, ko doživimo nekaj nenavadnega ali se naučimo kaj novega, možgani ustvarjajo nove sinaptične povezave. Nove in zanimive izkušnje so sprožilec za sproščanje dopamina, ki ne da samo poveča motivacijo, ampak tudi izboljša spomin in učenje.

Razmišljajte kreativno – eden od načinov za izgradnjo kognitivne fleksibilnosti je nekonvencionalno in ustvarjalno razmišljanje. Z metodama »Think outside the box« in »From another poit of view« bomo lahko prenesli znanje, ki smo ga pridobili na popolnoma drugih področjih v poslovnem in zasebnem življenju.

Izberimo težjo pot - če se odpravljamo na lokacijo, do katere ne poznamo poti, se poskusimo orientirati po zemljevidu in prositi za navodila, namesto da uporabljamo Google maps.

Spoznajmo nove ljudi - Spoznavanje ljudi iz različnih kultur in družbenih slojev, katerih perspektive in stališča se razlikujejo od vaših, nam lahko pomaga, da smo manj zadrti v svojem razmišljanju in nas pripravi do spoznanja, da lahko obstaja več kot en "pravi" način.

Prenesimo svoje znanje v drug kontekst - Brez sposobnosti prenosa znanj in spretnosti v nove kontekste, naše učenje ne bo imelo velike teže. Študija je pokazala, da čeprav so otroci na ulici lahko opravljali zapletene matematične izračune pri prodaji svojih izdelkov, niso mogli odgovoriti na enakovredne probleme, ki so jih od njih zahtevali v šoli.

Izzovimo svojo moralo – situacije, ki preizkušajo našo moralo in nam razkrivajo različna prepričanja, vrednote in pričakovanja, lahko povzročajo boljše razumevanje kulturno drugačne perspektive in nam pomagajo, da postanemo bolj odprti v svojem razmišljanju.

 

Viri:

Future of jobs report, World economic forum
http://www.skrivnost-zdravja.si/blog/osebna-rast/spodbujanje-kriticnega-razmisljanja/
https://www.literarnica.si/2014/10/kaj-je-ustvarjalno-razmisljanje.html
http://www.businesstitans.online/4-to-do-liste-s-katerimi-boste-izboljsali-svoje-organizacijske-spretnosti/
https://www.delo.si/prosti-cas/zdravje/14-znakov-custvene-inteligence.html
https://www.opencolleges.edu.au/informed/features/7-ways-develop-cognitive-flexibility/
https://www.psychologytoday.com/us/blog/am-i-right/201207/five-steps-better-ethical-decision-making
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QQ6PPGA4/41d51f39-7851-43f5-81a4-078bbec32f89/PD

BBlog Avtošola / 25.11.2015 / Kaja Kramar

Peljem se v službo in na poti opazujem avtomobile. Največkrat opažen se mi zdi napis »otrok v avtu«, sledijo še različice tipa »Luka in Miha v avtu«. Sprašujem se, čemu pravzaprav služijo?...

Loading...