Tovornjaki na cesti – velika smrdeča ovira ali nujno zlo? | BB.si

BBlog

Varna vožnja / 24.04.2017 / Boštjan Paušer

Tovornjaki na cesti – velika smrdeča ovira ali nujno zlo?

Na spletnih forumih in tudi v pogovorih se ljudje zgražajo nad vozniki z registrskimi tablicami iz vzhodnik držav, predvsem Romunije, češ, da vozijo nevarne avtomobile, da so nevarni vozniki. Seveda ne gre vseh voznikov metati v isti koš, a žal je res tako, da je med njimi mnogo takih, ki niso vešči vožnje, ne poznajo vseh prometnih pravil, mnogo se jih vozi tudi s tehnično neizpravnimi vozili.

Usposabljanje poklicnih voznikov v Romuniji

Romune sem kot inštruktor na tečajih učil varčne in varne vožnje. Ko smo v Romuniji usposabljali poklicne voznike se je pri njih močno videla razlika koliko časa že vozijo po tujini (zahodni Evropi). Tisti z več izkušnjami so se v tem času že privadili evropskih pravil in obnašanja na cesti, medtem ko je bilo pri voznikih, kateri so šele vstopali v svet mednarodnega transporta in so pred tem vozili le znotraj Romunije, potrebnega mnogo več dela. Ne samo da niso poznali vseh pravil vožnje, pogosto je bila težava tudi sama tehnika. Tako smo z nekaterimi najprej začeli kar na parkirišču, speljevanje, delo z menjalnikom, motorno zavoro ... 

Infrastruktura

Težava vzhodnoevropskih voznikov je tudi infrastruktura – slabe ceste in premalo avtocest. V Romuniji so imeli do vstopa v EU v celi državi le dve avtocesti, v skupni dolžini samo dobrih 200 kilometrov, pri čemer je površina države več kot 11-krat večja od Slovenije. Prometa na njih je bilo malo, avtocestni izvozi in uvozi pa so bili marsikje preprosto kar makadamski, zato je povsem logično, da vozniki niso vešči vožnje po avtocesti in se niti ne zavedajo nevarnosti, ki jih z ustavljanjem na neprimernih mestih povzročajo. V Bolgariji je avtocest več, a je po drugi strani obračanje na njih, vključevanje z nasprotne smeri in celo parkiranje na prehitevalnem pasu, del vsakdana. Ko se takšni vozniki znajdejo v zahodni Evropi, kjer je običajna gostota prometa vsaj 2- ali 3-krat večja (v turističnem obdobju pa še več), to kar kliče po nesreči.


Izven večjih mest v Romuniji, je to še vedno pogost način transporta.

Poklicni vozniki - multipraktiki

Poklicni vozniki počno med vožnjo tudi marsikaj drugega kot je samo vrtenje volana – ampak bodimo pošteni, tudi mnogi vozniki osebnih vozil niso nič boljši. Čas med vožnjo mnogi smatrajo za izgubljen in ga zato želijo izkoristiti še za kaj drugega, pa naj bo to branje revije, pisanje sporočil, spremljanje novosti na socialnih omrežjih, slikanje okolice in podobno. Pri poklicnih voznikih je edina razlika ta, da je običajno njihova hitrost vožnje nižja, kar mnogim daje lažen občutek večje varnosti, in v kabini več prostora, zato se na armaturi znajdejo tudi prenosni računalniki na katerih se vrtijo filmi.


Na takšen prizor policisti pogosto naletijo med kontrolo.

Tovornjaki - velika smrdeča ovira

Vozniki osebnih vozil v tovornjakih vidijo samo počasno smrdečo oviro, a tovorna vozila so tista, ki poganjajo gospodarstvo. Če bi jih umaknili s cest, bi bile trgovine v nekaj dneh prazne, tovarne pa bi lahko kar zaprle svoja vrata. Gospodarska rast je tesno povezava z logistiko in temu relativno lahko sledijo transportna podjetja, s posodabljanjem in povečevanjem voznega parka, medtem ko cestne infrastrukture ni mogoče kar tako enostavno izboljšati. Slovenija ima tudi zaradi svoje geografske pozicije nekaj zelo obremenjenih cestnih odsekov, kjer je vsak dan očitno, da infrastruktura le še s težavo požira promet in tam bi nujno potrebovali dodaten prometni pas. Pa ne jutri, niti ne danes, ampak že včeraj.

Nočna mora voznikov osebnih vozil

Pogost pojav na avtocesti je, ko voznik tovornjaka prehiteva le za odtenek počasnejšega drugega voznika tovornjaka. Včasih tudi po nekaj kilometrov. Zakaj je temu tako? Tovorna vozila in avtobusi morajo biti opremljeni z omejevalcem hitrosti. Ta je pri tovornjakih običajno nastavljen na 89 km/h. To preprosto pomeni, da voznik hitreje od te hitrosti ne more voziti, pa naj še tako pritiska na stopalko plina – razen po klancih navzdol, kjer masa vozilo potiska do višje hitrosti. Ker vozniki v mednarodnem prometu najpogosteje vozijo po devet ur v enem delovnem dnevu, je logično da želijo počasnejše vozilo pred seboj tudi prehiteti, saj bi sicer morali za njim počasneje voziti tudi po več ur, hkrati pa se morajo držati dogovorjenih terminov nakladov in razkladov. Če jih zamudijo, lahko to pomeni tudi en dan izgube in posledično se morda voznik konec tistega tedna zato sploh ne bo uspel vrniti domov, temveč bo obtičal »na vikendu« nekje v tujini. Drug faktor pa je način plačila – večina voznikov je plačanih po številu prevoženih kilometrov, zato je kalkulacija v njihovi glavi zelo preprosta: hitreje ko vozim, več kilometrov bom prevozil in večja bo plača. Je pa tudi res da bo dober oziroma kulturen poklicni voznik v taki situaciji za tistih nekaj sekund malenkost zmanjšal hitrost, tako da ga hitrejši lažje in v krajšem času prehiti.

BBlog Varna vožnja / 19.07.2016 / Boštjan Paušer

Lepo vreme, daljši čas dneva in višje temperature iz zimskega spanja prebudijo motoriste. Na žalost pa to prebujanje motoristov, prebudi tudi vsebino črne kronike – po zimskem zatišju, v njej...

Loading...