Kontakt

Na B&B Visoki šoli za trajnostni razvoj se zavedamo, da je strokovno znanje dober temelj za aktivno delovanje na področju varstva okolja. Strokovni delavci in predani študenti se poleg tega vključujemo v akcije v lokalnem okolju in tako še dodatno spoznavamo vpliv človeka, se opremljamo z novimi, aktualnimi znanji in pridobivamo dragocene izkušnje pri organizaciji, koordiniranju in izvedbi zelenih akcij. V preteklem študijskem letu je zapis enega od takih dogodkov pripravila Špela Rode, študentka 3. letnika programa Varstvo okolja. Bila je v ekipi štirih koordinatorjev z naše šole, ki so sodelovali v akciji Očistimo Kranj invazivk. Akcijo bomo zagotovo ponovili – vabimo vas k sodelovanju.

AKCIJA OČISTIMO KRANJ INVAZIVK

Invazivne tujerodne rastline so tiste rastline, ki se hitro širijo in uspevajo v novem območju tako, da vplivajo na celotno fukncijo tamkajšnjega ekosistema. Problem, ki ga predstavljajo invazivne tujerodne rastline je, da ogrožajo biotsko raznovrstnost, zdravje ljudi in predstavljajo škodo v gospodarstvu.

Če želimo ohraniti biotsko raznorstnost in omejiti vnos ter širjenje invazivnih tujerodnih rastlin je potrebno ozaveščanje ljudi, da jih prepoznajo ter jih pravilno odstranijo. S tem namenom se je zgodil dogodek Očistimo Kranj invazivk, za katerega je v načrtu, da se bo izvajal vsako leto v Kranju. Da bi se akcija osmislila, je zaželjeno, da se akcija razširi tudi v druge občine. Delavno akcijo Očistimo Kranj invazivk je organizirala kranjska enota Zavoda za varstvo narave v sodelovanju z Mestno občino Kranj, da pa je bila uspešno izpeljana so veliko pripomogli prostovoljci. Strokovni ordinatroji kranjske enote ZVN so pred akcijo sprva izobrazili koordinatorje, kateri so se spoznali z vrstami invazivnih tujerodnih rastlin, kako se jih pravilno odstrani ter na koncu je vsak koordinator dobil svojo lokacijo odstranjevanja.

18. junija 2022 so se prostovoljci, organizatorji in koordinatorji zbrali na 10 lokacijah po Kranju. Na vsaki lokaciji je bil koordinator, ki je vodil in ozaveščal prostovoljce, katere rastline je potrebno odstraniti ter kako se le te odstrani. S Komunalo Kranj je bilo dogovorjeno, da so odstranili zeleni odpad, ki se je v času akcije nabral na  izbranih lokacijah.

Poznamo mnogo različnih vrst invazivnih tujerodnih rastlin. Na akciji smo se osredotočili predvsem na odstranjevanje žlezave nedotike, kanadske in orjaške rozge, topinamburja ter enoletne suholetnice. Odstranjevalo se je tudi peterolistno viniko, oljno bučko in drobnocvetno nedotiko. Odstranjenega je bilo tudi nekaj japonskega dresnika, ki ga večina že dodobra pozna, vendar smo bitko z japonskim dresnikom že izgubili in se bo potrebno naučiti živeti z njim.

Enoletna suholetnica (vir: Špela Rode)
Enoletna suholetnica (vir: Špela Rode)
Tobinambur (vir: Špela Rode)
Tobinambur (vir: Špela Rode)

 

Za uspešno omejevanje širjenja invazivnih rastlin je potrebno vedeti, kako se jih pravilno odstrani iz okolja. Poznamo trajnice in enoletnice. Pri trajnicah je pomembno, da se odstrani celotno rastlino s koreninskim sistemom. Enoletnice pa lahko odstranjujemo s košnjo, saj jih tako ošibimo. Tako trajnice kot enoletnice je potrebno odstranjevati pred cvetenjem! Priporoča se odlaganje med zeleni odrez (ne kompost).

Uspešen zaključek akcije na lokaciji Huje most (vir: Špela Rode)
Uspešen zaključek akcije na lokaciji Huje most (vir: Špela Rode)
Pred začetkom akcije (vir: Špela Rode)
Pred začetkom akcije (vir: Špela Rode)
Po končanem delu (vir: Špela Rode)
Po končanem delu (vir: Špela Rode)

 

Po sami akciji pa so pri Domačiji Pr Matjaž poskrbeli za prostovoljce, kjer so postregli s toplo malico in pijačo vsak prostovoljec je dobil tudi darilo – recikliran kozarec za večkratno uporabo z logotipom certifikata Voda iz pipe. Poskrbljeno je bilo tudi za glasbo in otroke, saj so lahko skakali po napihljivem gradu in si poslikali obraze. Po nagovoru župana, so se udeleženci še podružili, izmenjali mnenja in skovali nove načrte.

Pridni prostovoljci med delom (vir: Špela Rode)
Pridni prostovoljci med delom (vir: Špela Rode)

ZAKAJ JE ODSTRANJEVANJE INVAZIVNIH RASTLIN POMEMBNO?

Invazivne tujerodne rastline se najpogosteje najprej pojavijo na degradiranih območjih, ruderalnih rastiščih, ob cestah, rekah in na gradbiščih, kjer je bilo prvotno oz. avtohtono rastlinje odstranjeno. Za mnoge invazivne rastline je značilno hitro razmnoževanje, kar jim omogoča hitro osvojitev novega okolja in izrinjanje avtohtonih vrst. Poleg hitrega razmnoževanja je problem pri invazivnih tujerodnih vrstah ta, da oblikujejo velike sestoje in s tem spremenijo ključne dejavnike, kot je odvzem prostora, hrane in svetlobe avtohtonim vrstam. Pogosto so invazivne tujerodne rastline konkurenčno uspešnejše od domorodnih vrst.

Poleg vplivov na biotsko raznovrstnost, pa imajo invazivne tujerodne vrste negativen vpliv tudi na zdravje ljudi. Nekatere so alergene in povzročajo seneni nahod, druge so delno ali v celoti strupene. Ne smemo pa pozabiti, da so nekatere invazivne tujerodne vrste tudi užitne in uporabne v kulinariki, tako jih lahko odstranjujemo in si pripravimo odlično in zdravo kosilo (pred nabiranjem se je potrebno pozanimati in prepričati, katere rastline so užitne).

NAMEN AKCIJE

Namen akcije je pomagati naravnemu okolju, da se ohranijo avtohtone vrste. Pomembno je ozaveščati ljudi, katere vrste so invazivne, da se jih ne umešča v vrtove, saj zelo rade uidejo v naravo. Prav tako se je potrebno zavedati, da invazivne tujerodne rastline lahko v naravo prinesemo tudi z napačnim odlaganjem zelenega odreza.

Vsak posameznik, ki želi pomagati na področju odstranjevanja invazivnih tujerodnih vrst, si lahko naloži aplikacijo invazivke, kjer se zbirajo podatki o lokacijah rastlin ter tako pomaga pri zbiranju informacij razširjanja. V letu 2021 je bil izveden zanimiv projekt na temo invazivnih rastlin, projekt Appaluse (priporočam v branje). Vključeval je proces prepoznavanja, odstranjevanja in predelave invazivnih tujerodnih rastlin na večih področjih.

Če želimo omejiti širjenje invazivnih tujerodnih rastlin se moramo zavedati, da je odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst dolgotrajen proces, ki zahteva večletno delo, vztrajnost in natančnost. Če se bo akcija obdržala in izvajala vsako leto ter razširila tudi v druge občine, nam bo uspelo. Skupaj zmoremo!

Špela Rode, študentka 3. letnika Varstvo okolja

 

Avtor: Špela Rode

Dobimo se na družbenih omrežjih